Ultrazvočna proizvodnja nanostrukturirane celuloze
Nanoceluloza, izjemen visoko zmogljiv dodatek, je postala pomembna zaradi svoje vsestranske uporabe kot modifikator reologije, ojačevalno sredstvo in ključna komponenta v različnih naprednih materialih. Te nano-strukturirane vlakna, pridobljene iz katerega koli vira, ki vsebuje celulozo, je mogoče učinkovito izolirati z visoko zmogljivim ultrazvočnim homogenizacijo in mletjem. Ta proces, znan kot ultrazvočna obdelava, znatno poveča fibrilacijo, kar ima za posledico večji donos nanoceluloze in proizvodnjo finejših, tanjših vlaken. Ultrazvočna tehnologija presega konvencionalne proizvodne metode, zahvaljujoč svoji sposobnosti ustvarjanja ekstremnih kavitacijskih visokih strižnih sil, zaradi česar je izjemno orodje za proizvodnjo nanoceluloze.
Ultrazvočna proizvodnja nanoceluloze
Ultrazvok visoke moči prispeva k ekstrakciji in izolaciji mikro- in nanoceluloze iz različnih virov celuloznih materialov, kot so les, lignocelulozna vlakna (celuloza) in ostanki, ki vsebujejo celulozo.
Za sprostitev rastlinskih vlaken iz izvornega materiala ultrazvočni mletje in Homogenizacijo je močna in zanesljiva metoda, ki omogoča obdelavo zelo velikih količin. Celuloza se donaša v inline sonoreaktor, kjer ultrazvočne sile z visokim strižjem razbijejo celično strukturo biomase, tako da postane fibrilna snov na voljo.

Nanocelulozne suspenzije se zanesljivo razpršijo z ultrazvokom. Na sliki je prikazan visoko zmogljiv sonicator UIP2000hdT v paketni nastavitvi.
[Bittencourt et al. 2008]

TEM slika “Nikoli posušen bombaž” (NDC), podvržen encimski hidrolizi in sonikiran z Hielscher sonicator UP400S za 20 minut. [Bittencourt et al. 2008]
Slika 2 spodaj prikazuje SEM sliko filma viskoze, ki je bil podvržen encimski hidrolizi, čemur sledi ultrazvočno razbijanje z Hielscher sonicator model UP400S.
[Bittencourt et al. 2008]

SEM slika filma viskoze, ki je bila podvržena encimski hidrolizi, ki ji sledi ultrazvočna razbijanja z UP400S [Bittencourt et al. 2008]
Ultrazvočna obdelava nanoceluloze se lahko uspešno kombinira tudi z obdelavo TEMPO-oksidiranih vlaken. V procesu TEMPO se celulozna nanovlakna proizvajajo z oksidacijskim sistemom, pri čemer se kot katalizator uporablja 2,2,6,6-tetrametilpiperidinil-1-oksil (TEMPO) ter natrijev bromid (NaBr) in natrijev hipoklorit (NaOCl). Raziskave so dokazale, da se učinkovitost oksidacije bistveno izboljša, če se oksidacija izvaja pod ultrazvočnim obsevanjem.
Ultrazvočna disperzija nanoceluloze
Nanocelulozne disperzije kažejo izjemno reološko obnašanje zaradi visoke viskoznosti pri nizkih koncentracijah nanoceluloze. Zaradi tega je nanoceluloza zelo zanimiv dodatek kot reološki modifikator, stabilizator in gelant za različne aplikacije, npr. v premazni, papirni ali živilski industriji. Da bi izrazili svoje edinstvene lastnosti, mora biti nanoceluloza
Ultrazvočna disperzija je idealna metoda za pridobivanje fine velikosti, enojno dispergirane nanoceluloze. Ker je nanoceluloza zelo strižna, je ultrazvok moči najprimernejša tehnologija za oblikovanje nanoceluloznih suspenzij, saj spajanje ultrazvoka visoke moči v tekočine ustvarja ekstremne strižne sile.
Kliknite tukaj, če želite izvedeti več o ultrazvočni kavitaciji v tekočinah!
Po sintezi nanokristalne celuloze se nanoceluloza pogosto ultrazvočno razprši v tekoči medij, npr. nepolarno ali polarno topilo, kot je dimetilformamid (DMF), da se oblikuje končni izdelek (npr. nanokompoziti, reološki modifikator itd.). Ker se CNF uporabljajo kot dodatki v različnih formulacijah, je zanesljivo razprševanje ključnega pomena. Ultrasonication proizvaja stabilne in enakomerno razpršene vlakna.
Ultrazvočno izboljšano odvodnjavanje celuloznih nanovlaken
Ultrazvočno izboljšano odvodnjavanje celuloznih nanovlaken je najsodobnejša tehnika, ki bistveno izboljša učinkovitost odstranjevanja vode – zaradi česar so celulozna nanovlakna zelo privlačen dodatek za proizvodnjo nanopapirja. Nanocelulozna vlakna običajno zahtevajo časovno intenzivno odvodnjavanje zaradi visoke sposobnosti zadrževanja vode. Z uporabo ultrazvočnih valov se ta proces pospeši z ustvarjanjem intenzivnih kavitacijskih sil, ki motijo vodno matrico in omogočajo hitrejši in bolj enakomeren izgon vode. To ne le skrajša čas sušenja, temveč tudi izboljša strukturno celovitost in mehanske lastnosti nastalih celuloznih nanovlaken, zaradi česar je zelo učinkovita metoda pri proizvodnji visokokakovostnih nanopapirjev in drugih nanomaterialov.
Preberite več o ultrazvočnem odvodnjavanju nanopapirja!
Industrijska proizvodnja nanoceluloze z uporabo močnega ultrazvoka
Hielscher Ultrasonics ponuja celovito paleto zmogljivih in zanesljivih ultrazvočnih rešitev, od majhnih laboratorijskih ultrazvočnih aparatov do velikih industrijskih sistemov, idealnih za komercialno predelavo nanoceluloze. Ključna prednost Hielscherjevih soničnih zvočnih sond je v njihovi sposobnosti, da zagotovijo optimalne ultrazvočne pogoje s svojimi pretočnimi sonoreaktorji, ki so na voljo v različnih velikostih in geometrijah. Ti reaktorji zagotavljajo, da se ultrazvočna energija dosledno in enakomerno uporablja na celulozni material, kar vodi do boljših rezultatov obdelave.
Hielscher namizni sonikatorji, kot so UIP1000hdT, UIP2000hdT in UIP4000hdT, lahko dnevno proizvedejo več kilogramov nanoceluloze, zaradi česar so primerni za srednje proizvodne potrebe. Za obsežno komercialno proizvodnjo lahko celotne industrijske enote, kot sta UIP10000 in UIP16000hdT, prenesejo obsežne množične tokove, kar omogoča učinkovito proizvodnjo velikih količin nanoceluloze.
Ena najpomembnejših prednosti Hielscher ultrazvočnih sistemov je njihova linearna razširljivost. Tako namizni kot industrijski ultrazvočni aparati se lahko namestijo v grozde, kar zagotavlja praktično neomejeno zmogljivost obdelave, zaradi česar so idealna izbira za operacije, ki zahtevajo visoko prepustnost in zanesljivo delovanje pri proizvodnji nanoceluloze.
- visoka stopnja fibrilacije
- visok donos nanoceluloze
- tanka vlakna
- razvezana vlakna

Hielscherjev laboratorijski ultrazvočni aparat UP400S (400 W, 24 kHz)
Spodnja tabela vam prikazuje približno zmogljivost obdelave naših ultrazvočnih aparatov:
Obseg serije | Pretok | Priporočene naprave |
---|---|---|
0.5 do 1.5 ml | n.a. | VialTweeter |
1 do 500 ml | 10 do 200 ml / min | UP100H |
10 do 2000 ml | 20 do 400 ml / min | UP200Ht, UP400St |
0.1 do 20L | 00,2 do 4 l/min | UIP2000hdT |
10 do 100L | 2 do 10 l/min | UIP4000hdT |
15 do 150L | 3 do 15 l/min | UIP6000hdT |
n.a. | 10 do 100 l/min | UIP16000 |
n.a. | Večji | Grozd UIP16000 |
Kaj je nanoceluloza?
Nanoceluloza vključuje različne vrste celuloznih nanovlaken (CNF), ki jih lahko ločimo v mikrofibrilacirani celulozi (MFC), nanokristalni celulozi (NCC) in bakterijski nanocelulozi. Slednje se nanaša na nanostrukturirano celulozo, ki jo proizvajajo bakterije.
Nanoceluloza kaže izjemne lastnosti, kot so izjemna trdnost in togost, visoka kristalnost, tiksotropija in visoka koncentracija hidroksilne skupine na svoji površini. Številne visoko zmogljive lastnosti nanoceluloze so posledica njenega visokega razmerja med površino in maso.
Nanoceluloze se pogosto uporabljajo v medicini in farmaciji, elektroniki, membranah, poroznih materialih, papirju in hrani zaradi svoje razpoložljivosti, biokompatibilnosti, biološke razgradljivosti in trajnosti. Zaradi svojih visokih zmogljivosti je nanoceluloza zanimiv material za ojačitev plastike, izboljšanje mehanskih lastnosti npr. termoreaktivnih smol, matric na osnovi škroba, sojinih beljakovin, gumijastega lateksa ali poli(laktida). Za kompozitne aplikacije se nanoceluloza uporablja za premaze in filme, barve, pene, embalažo. Poleg tega je nanoceluloza obetavna sestavina za izdelavo aerogelov in pen, bodisi v homogenih formulacijah ali v kompozitih.
Zmanjšanja:
Nanokristalna celuloza (NCC)
Celulozna nanovlakna (CNF)
Mikrofibrilirana celuloza (MFC)
Nanocelulozni brki (NCW)
Celulozni nanokristali (CNC)
Literatura / Reference
- E. Abraham, B. Deep, L.A. Pothan, M. Jacob, S. Thomas, U. Cvelbar, R. Anandjiwala (2011): Extraction of nanocellulose fibrils from lignocellulosic fibres: A novel approach. Carbohydrate Polymers 86, 2011. 1468–1475.
- E. Bittencourt, M. de Camargo (2011): Preliminary Studies on the Production of Nanofibrils of Cellulose from Never Dried Cotton, using Eco-friendly Enzymatic Hydrolysis and High-energy Sonication. 3rd Int’l. Workshop: Advances in Cleaner Production. Sao Paulo, Brazil, May 18th – 20th 2011.
- L. S. Blachechen, J. P. de Mesquita, E. L. de Paula, F. V. Pereira, D. F. S. Petri (2013): Interplay of colloidal stability of cellulose nanocrystals and their dispersibility in cellulose acetate butyrate matrix. Cellulose 2013.
- A. Dufresne (2012): Nanocellulose: From Nature to High Performance Tailored Materials. Walter de Gruyter, 2012.
- M. A. Hubbe; O. J. Rojas; L. A. Lucia, M. Sain (2008): Cellulosic Nanocomposites: A Review. BioResources 3/3, 2008. 929-980.
- S. P. Mishra, A.-S. Manent, B. Chabot, C. Daneault (2012): Production of Nanocellulose from Native Cellulose – Various Options using Ultrasound. BioResources 7/1, 2012. 422-436.
- Matjaž Kunaver, Alojz Anžlovar, Ema Žagar (2016): The fast and effective isolation of nanocellulose from selected cellulosic feedstocks. Carbohydrate Polymers, Volume 148, 2016. 251-258.
- http://en.wikipedia.org/wiki/Nanocellulose